Srce mora biti krepko, ker vsaka ura rani, preden zadnja ubije
Zdravo srce kot dobro vzdrževan motor poganja kri po žilah in omogoči, da kisik ter hranljive snovi pridejo do vsake celice v telesu. Dvomi, da z njim kaj ni dobro, se pojavijo šele, ko človek začuti v prsih tesnobo, ki jo z besedami težko opiše, pri srcu ga začne stiskati, tiščati in zbadati ali srce kar zlepa začne utripati, kot bi se spotikalo ali od strahu zastalo. Tedaj je treba takoj k zdravniku, saj samo on lahko ugotovi, kaj je narobe. Še preden pa začnejo opozarjati bolezenski znaki, lahko zase in za svoje srce poskrbimo s pravilnim načinom življenja.
Ne kadimo. Kajenje je škodljivo in zveča zmožnost nastanka različnih bolezni, zlasti srca in ožilja. Nikotin zoži žile, pa mora zategadelj srde z večjo močjo poganjati kri po njih. Pazimo na prehrano. Uživamo manj soli, sladkorja, alkohola in maščob. V vsakdanji jedilnik vnesemo čimveč svežega sadja in zelenjave, rib, pustega mesa in polnozrnatega kruha. V krvi bo manj holesterola in prava telesna teža se bo lažje vzdrževala.
Vadimo in hodimo. Srce je mišica, ki tako kot vse druge potrebuje vadbo. Denimo, kdor hodi 20 min. 3-krat na teden, pomaga srcu ohraniti sposobnost za njegovo vztrajno in naporno delo.

Zdravilna rastlina je srednje visok grm s poldrugim centimetrom dolgimi ostrimi trni. Usti so široko ovalni, sestavljeni iz 3 do 7 krp in grobo nazobčani, na spodnji ploskvi so žile porasle z dlačicami. Beli cvetovi tvorijo močno dehteče goste češulje. Rdeči jajčasti 8 do 12 mm dolgi plodovi, z značilnim ostankom cvetnih listov, vsebujejo pri navadnem glogu dvoje do troje, pri enovratnem pa eno seme.

Uporabni deli
Cvet, list in plod. Različni deli rastline vsebujejo različne količine zdravilnih snovi, največ pa glogovi vršički, ki se tudi največkrat uporabljajo za pripravo izvlečka.

Raba v prehrani
Redko se rabi v kuhi. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se lahko dodajo živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, a za glog še niso določene.

Zeliščna raba
Že od nekdaj se rabi kot sredstvo za krepitev oslabelega srca, učinkuje na tiste celice, ki ga hranijo in shranjujejo energijo zanj. Kot kardiotonik krepča srčno mišico, kot antiaritmik uravna srčni utrip, naglega upočasni in počasnega pospeši, kot koronarni vazodilatator pa širi venčne žile in izboljša srčno prekrvitev. Krvnega tlaka neposredno ne zniža, zaradi blagodejnega učinka na srce pa le-ta lahko upade, če je previsok, in se zviša, če je prenizek. Po ljudskem izročilu se rabi še pri poapnenju venčnih arterij in žil nasploh, Buergerjevi bolezni, vrsti boleče malokrvnosti in ob meni. V gotovih zdravilnih pripravkih je pogosto skupaj z baldrijanom in belo omelo.

Odmerek za odrasle
Poparek iz dveh žličk cvetov, listov ali plodov na čašo vode 3-krat na dan. Naj stoji 15 -20 minut, preden se precedi.

Novejša dognanja
Poleg poskusov na živalih in izoliranih organih je znanih tudi nekaj kliničnih raziskav pri Ijudeh. Srčno delovanje in subjektivni bolezenski znaki, na primer težko dihanje in razbijanje srca, so se popravili pri 35 bolnikih v primerjavi s 45, ki gloga niso jemali. Skupaj z baldrijanom, kafro in cereusom je bil 84-odstotno zdravilno uspešen pri 2243 bolnikih s srčnožilnimi motnjami živčnega izvora, tudi povezanimi z občutljivostjo za vremenske spremembe in nizkim krvnim tlakom, slednji se je blago zvečal, srčni utrip pa upočasnil. Pri 60 bolnikih s stabilno obliko angine sta se zvečala venčni pretok in poraba kisika v srčni mišici.

Stranski učinki in strupenost
Glavne učinkovine so praktično nestrupeni flavoni, ki se ne kopičijo v telesu in se sorazmemo hitro izločijo skozi ledvice.

Prepovedi in opozorila
Glog ima različne učinke na srce in ožilje in lahko moti obstoječo zdravilsko zdravljenje različnih srčno-žilnih motenj, tako oslabelega srca kot zvišanega ali znižanega krvnega tlaka, ti bolniki naj upoštevajo, da so nanj občutljivejši. Poročajo, da glogovi izvlečki znižajo maternično napetost in gibnost, zato naj se ne uporabljajo med nosečnostjo in dojenjem.

Lekarniško mnenje
Glavno značilnost mu dajo fenolne sestavine, posebno še flavonoidne. Dokumentirano farmakološko delovanje tako na živalih kot pri ljudeh pojasnjuje učinke, zaradi katerih se rabi po Ijudskem izročilu. Krepi oslabelo srce pri starejših in vzdržuje normalno delovanja preobremenjenega srca zaradi debelosti, duševnih in telesnih naporov in zvišanega krvnega tlaka. Pomaga srcu po preležanih hujših infekcijskih boleznih, denimo gripi in pljučnici, še posebno pa v starosti, ko srce v delovanju popušča, a zdravljenje z naprstecem še ni potrebno. V pomoč je tudi pri blagih oblikah motenega srčnega ritma, zlasti počasnem utripu srca. Učinek se pokaže po 3 do 4 tednih. Glede na naravo delovanja ni primeren za samozdravljenje brez predhodnega zdravstvenega nasveta.

Sklep
Zdravilo razveseli srce, poteši ga lekamar.